ribnik1.jpg

Od Ilirov in Keltov do danes

Širše območje je bilo naseljeno že pred več tisoč leti, kar dokazujejo najdišča iz neolita (3500 -1800 p.n.š.) in kasneje iz bronaste dobe (1000 – 400 p.n.š.). Okoli leta 100 n.š. naše kraje osvojijo Rimljani, pred njimi pa so bili v nižinah naseljeni Kelti, ob pobočjih gora pa Iliri, kar nam dokazujejo izkopanine na Brinjevi gori nad Zrečami in drugod. 

V času Rimljanov je tod mimo potekalo kar več rimskih cest:

  1. Armadna cesta Aqvilea – Emona – Celea – Flavium Solvense (Oglej – Ljubljana – Celje - Lipnica);
  2. Armadna cesta Virunum – Upellae - Poetovium (Celovec – Vitanje - Ptuj).

Blizu Stranic je bil tudi odcep rimske ceste, ki je peljala ob sedanjih ribnikih, čez naselje Čretvež in Polene za Castra Apollinis (Apolonijev tabor – današnje Slovenske Konjice). Ostanki ceste so vidni še danes. Prav na tem mestu naj bi bila meja med dvema velikima rimskima pokrajinama – med Norikom na zahodu in Panonijo na vzhodu. To dokazujejo najdeni rimski miljniki z napisi, ki pričajo o zgodovini Stranic. Na območju Stranic je bilo poleg miljnikov najdenih tudi nekaj nagrobnikov, epitafov in spominskih oltarčkov posvečenih bogu Jupitru. Del najdb je vzidanih v kletnem delu župnjišča, nekaj pa jih je v muzeju v Gradcu.

Na Stranicah je bilo pomembno premenjališče poštnih konjev (mutatio), oz. stara rimska postaja Ad Lotodos, ki je bila tudi verjetno prenočišče. Od tu do Celee je bilo 12.000 rimskih korakov (24.000 naših korakov, oz. cca 18 km). Od tu se je cesta nadaljevala v smeri proti vzhodu skoraj do Dravinje, se obrnila proti Spodnji Pristavi. Severno nad Slovenskimi Konjicami je prečkala Dravinjo in zavila proti spodnjemu Grušovlju, kjer je bilo ugotovljeno krajevno ime Ragando. Od tod je peljala nato proti Slovenski Bistrici in nato preko Ptuja še naprej proti vzhodu. 

V osemdesetih letih 6. stoletja to območje pričnejo naseljevati Slovani, ki v letih 587 – 591 osvoje zgornje Posavje in zgornje Podravje.

Kraj je v različnih virih možno zaslediti v različnih oblikah:

  • junij 1241: in villa Strennewiz
  • 1338: Strentz
  • 24.2.1397: ain wisen zw Strencz
  • 1403,1404: ain huben zu Streancz in dem Misling
  • 1412: ain huben zu Streincz
  • 1412: ze Obern Strencz
  • 1830: Stranitzen (izg. Stranica)
  • 1830: St. Lorenzen.
  • 1872: Stranice (žup. kronika)
  • 1900: Stranice (šol. kronika)

Stranice so bile samostojna katastrska občina že v 19. stoletju. Leta 1952 je bil ukinjen krajevni ljudski odbor, ker je 2/3 denarja, ki je bil namenjen za šolo, porabil v druge namene. Na predlog takratnega okraja, bi se morale Stranice priključiti občinskemu odboru na Frankolovem, čemu so se krajani uprli, ter sklicali sestanek. Na tem sestanku je bilo prisotnih 482 prebivalcev Stranic in so odločno zahtevali priključitev k občini Slovenske Konjice. Po novi lokalni samoupravi v letu 1994 so se Stranice priključile novonastali občini Zreče.