igrisce.jpg

Cerkev Sv. Lovrenca

Sedanja župnijska cerkev Sv. Lovrenca se prvič omenja leta 1306 in je prvotno bila podružnica vitanjske župnije. Ko je cesar Jožef II. začel z izvajanjem reform na cerkvenem področju, je tudi na področju vitanjske župnije prišlo do sprememb. Tako je leta 1788 preuredba ustvarila dve novi kuraciji: pri sv. Lambertu v Skomarju in sv. Lovrencu v Stranicah, ki sta skupaj z mnogo drugimi 1.4.1891 postali samostojni župniji.

Cerkvena stavba je v sedanji podobi poznogotska. Imela je ravno krito ladjo, obokan prezbiterij in nekoliko nižji zvonik s štirimi kamnitimi vodnimi bljuvači v obliki vodnih glav. V sredini 17. stoletja so podrli večino ladje, razen dela pri slavoloku, ter postavili sedanjo ladjo in jo ravno stropali. Leta 1861 so postavili stranski kapeli in nadzidali zakristijo (prizidana leta 1786) z oratorijem. Dve leti kasneje so obnovili notranjost in nabavili večino današnje notranje opreme. Čez deset let so obokali še ladjo in nekoliko kasneje še prezbiterij ter oboje ometali od zunaj in znotraj. Naslednje leto so obokali kor in cerkev. 

Cerkev je znotraj dolga 33,4 m, v ladji 6,32 m, čez kapeli pa meri 15,4 m. V prezbiteriju je široka 5 m. Veliki in oba stranska oltarja so izdelani v baročnem slogu in so delo vojniškega podobarja Martina Spillerja iz let 1861 – 1864. Glavni oltar je posvečen sv. Lovrencu. V vdolbini glavnega oltarja je kip Sv.Lovrenca. Na njegovi desni strani stojita kipa sv. Petra in Antona, na levi pa sv. Pavla in Roka. Stranska oltarja sta posvečena sv. Barbari (na desni) in Mariji (na levi). Nad kipom sv. Barbare je trak z napisom: »Spomin 1802 sv. Križ«. Ob Barbari so še kipi Blaža, Auguština, Magdalene in Ane. Na nasprotni strani je Marijin oltar, ob njej pa so kipi sv. Jožefa, Štefana, Joahima in četrti neznan.

 

     

Vso cerkveno notranjost krasijo freske akademske slikarke Elde Piščančeve iz Nove Cerkve iz leta 1940. V letu 1994 pa je z njihovo obnovo začel slikar Milan Lamovec iz Slov. Konjic. V celoti je obnovil freske v prezbiteriju, stranskih kapelah in na obeh straneh v ladji. Strop še čaka obnove. Elektrika je v cerkvi zasvetila 1954 leta. Križev pot je risan na papirju in je delo nazarenskega slikarja J. Carola iz Munchena iz leta 1864. Spovednica ima letnico 1870 in je delo Jožefa Vrenka.

Prve orgle s štirimi registri v cerkvi se omenjajo že leta 1692, renovirane pa naj bi bile okrog leta 1794. Druge orgle je 27.8.1878 postavil orglar Franc Naraks iz Žalca. Leta 1981 jih je dal župnik Jože Kužnik popraviti, saj že od leta 1973 niso igrale. V začetku julija leta 2002 so se stare orgle v celoti odstranile (piščali so bile v celoti uničene). Kor se je prepleskal belo. Nove orgle je izdelal priznan orglarski podjetnik Anton Škrabl iz Rogaške Slatine s svojo ekipo. Ohišje je iz smrekovega lesa ter niansirano; okvir za pedala, klop in stojalo za note iz hrasta; del lesenih (oglatih) piščali iz jasena in hruške; pozlačeni okraski pa iz lipovega lesa. Orgle imajo dva manuala in dvanajst registrov ter 646 piščali.

     

Leta 1967 so pozlatili vratca na tabernaklju glavnega oltarja (čez enajst let pa so jih ponovno obnovili s pravim zlatom), prenovili božji grob, obhajilno mizo, prepleskali vsa vrata, nabavili nove jaslice. V mesecu marcu 1971 so se pričela izvajati obnovitvena dela v prezbiteriju. Najprej so ga podaljšali in postavili nov češnjev oltar, obrnjen proti ljudstvu. Naslednje leto so vanj napeljali še reflektorje in prebarvali oboke.. Leta 1976 so postavili nov krstilnik, ki ga je izdelal kamnosek iz Krškega in nov lestenec nad daritvenim oltarjem. Cerkveni slikar Ivan Hladnik je v letu 1978 v cerkvi prepleskal in popravil klopi, vrata ter prenovil cerkveno kapelico ob cerkvenem zidu.


Cerkev Sv. Križa

V spodnjem delu naselja Križevec, v križišču magistralne ceste Celje – Maribor in ceste proti Vitanju, oz. nasproti gostišča, je nekoč stala cerkev Sv. Križa. Ta cerkev se prvič omenja leta 1391. V času cesarja Jožefa II. so jo leta 1802 podrli, da je napravila prostor cesti, ki so jo takrat prestavili iz Polen in Čretveža.

Njeno mesto označuje v podporni zid vdelan kamnit, kakih 40 cm visok podvojen križ s črkami GLIAB. Nekoliko korakov na južno stran od ceste, na hribovitem boku, so bili še pred nedavnim vidni sledovi te stare cerkve, a ni toliko sledov, da bi se dal napraviti tloris.

Znano je, da je imela, pravokotno ladjo (19 korakov : 8), s predloženim stolpom (6 korakov : 6) in kvadraten prezbiterij (4 korake : 4), ležala pa je proti vzhodu. Znano je tudi, da je ne bi bilo potrebno porušiti, ampak bi se je dalo podzidati in zavarovati. Ljudje pripovedujejo, da se je tedaj dvignil Sv. Križ in se premestil na strmi hrib poleg Belih vod nad Šoštanjem. V spomin na cerkev je postavljen lesen križ iz leta 1871, ki je imel pred I. vojno še napis:

Spomin na sveti Križ.

Svet' Križ, na smrtni postelji prijatelj naš edini!

Na grobu pot nam kažeš ti k nebeški domovini.

O križ, ti znamenje usmiljenja spokornemu tolko milo,

Prihod sodnika strogega nam boš oznanilo. – Amen.

 

V spomin na to cerkev je posvečen južni stranski oltar Sv. Barbare v župnijski cerkvi Sv. Lovrenca, po njej pa je poimenovano naselje Križevec.